Uporabniki v povprečju letnemu poročilu slovenskega podjetja namenijo tri ure časa. Med pozitivnimi lastnostmi izstopa njihova všečna oblika, a v njih pogrešajo več napovedi o prihodnjem poslovanju, pomembnih informacij in menijo, da so poročila prepozno pripravljena.
Metodologija in sodelujoči
Podatke za ta članek smo pridobili z raziskavo, katere namen je bil prepoznati glavne težave podjetij pri izdelavi letnih poročil na eni strani ter zadovoljstvo uporabnikov in njihove želje po izboljšavah v prihodnje na drugi. Raziskava je bila opravljena s pomočjo spletne ankete, ki smo jo posredovali podjetjem ter štirim skupinam uporabnikov letnih poročil. Pridobili smo odgovore 33 podjetij, petnajstih borznih analitikov, enajstih finančnih novinarjev, devetih bančnikov v bonitetnih službah in 24 malih vlagateljev.
Letna poročila so namenjena bančnikom in analitikom
Slovenska podjetja na letna poročila večinoma ne gledajo kot na orodje konunikacije z vlagatelji, pač pa v prvi vrsti kot na zakonsko zahtevan dokument. Kar okoli 85 odstotkov vseh vprašanih podjetij je med glavna razloga za izdelavo poročila tako navedlo zakonske zahteve in zagotavljanje informacij za vlagatelje. Le redkim podjetjem se zdi pomembno, da izdelajo letno poročilo, ki bi bilo med najboljšimi v Sloveniji.
Slovenska podjetja vsebino in obliko letnih poročil v prvi vrsti prilagajajo dvema najpomembnejšima ciljnima skupinama: institucionalnim vlagateljem (analitikom) in bančnikom, ki odločajo o odobritvi posojil. Pri tem so mali vlagatelji, zaradi katerih je nastal velik del pravil o enakomerni obveščenosti javnosti (tudi pravila o izdelavi letnih poročil) med najmanj pomembnimi ciljnimi skupinami. Zanimivo je, da slovenska podjetja zelo dobro poznajo vsebine, ki zanimajo njihove ciljne skupine.
Deli letnega poročila označeni kot „zelo pomembni“ s strani uporabnikov
Letna poročila kot orodje prepričevanja k nakupu delnic
Uporabniki letnih poročil v povprečju preberjo okoli 13 poročil letno. Pri tem jih največ preberejo bančniki in borzni analitiki, najmanj pa mali vlagatelji, pri katerih jih 13 odstotkov letnih poročil sploh ne pregleduje. V praksi je ta številka zanesljivo še precej večja, saj je bilo izpolnjevanje anket prostovoljno in lahko predvidevamo, da vlagatelji, ki jih letna poročila ne zanimajo, k izpolnjevanju sploh niso pristopili.
Zanimivo je, da analitiki in mali vlagatelji v veliki meri prebirajo poročila podjetij, katerih delnice nameravajo kupiti. Za obe ciljni skupini je to močnejši motiv za prebiranje, kot denimo trenutno lastništvo v delnicah.
Kako prebrati dvesto strani v treh urah
Največ časa branju povprečnega letnega poročila namenijo borzni analitiki (skoraj pet ur) in bančniki (skoraj tri ure). Novinarji in mali vlagatelji na drugi strani prebirajo poročila krajši čas, slednji celo manj kot uro. Glede na dolžino poročil (običajno okoli dvesto strani) je povsem nemogoče, da bi v tako kratkem času uporabniki prebrali celotno poročilo. Zaradi tega je ključno, da podjetja informacije podajo na jedrnat in pregleden način, ki omogoča uporabnikom, da v kratkem času izvejo vsa najpomembnejša dejstva o podjetju.
V poročilih manjka informacij o prihodnjem poslovanju
Glavni razlog, da uporabniki letnih poročil pogosteje ne primejo v roke, je v pomanjkanju informacij o prihodnjem poslovanju podjetij. Pomembno bi lahko k večji uporabnosti prispevala tudi hitrejša priprava letnih poročil.
Slovenska poročila slabša kot tuja
Le tretjina uporabnikov je odgovorila, da so v preteklosti že naleteli na zares dobro letno poročilo slovenskega podetja. Pri tem tri četrtine vprašanih meni, da slovenska poročila po kakovosti zaostajajo za tujimi. Preostali uporabniki so odgovorili, da so poročila primerljiva.
Uporabniki so kritičen pogled na slovenska letna poročila pokazali tudi pri vprašanjih o njihovih prednostih in slabostih. Izmed pozitivnih plati se največ uporabnikov strinja (tri četrtine), da so ta lepo oblikovana. Daleč najmanj jih je bilo mnenja, da slovenska letna poročila vsebujejo vse potrebne podatke ter da so kratka in jedrnata.
Na drugi strani so uporabniki izpostavili štiri slabosti, in sicer:
• Letna poročila ne vsebujejo relevantnih informacij.
• Letna poročila ne vsebujejo dovolj informacij o prihodnjem poslovanju.
• Neustrezno predstavljena tveganja poslovanja.
• Prepozna priprava letnih poročil.
Pogled v prihodnost
Po mnenju vseh ciljnih skupin morajo slovenska podjetja v prihodnje največ pozornosti nameniti vsebini (tekstom) letnih poročil. Poleg tega si želijo da bi podjetja več pozornosti namenila tudi novejšim spletnim rešitvam (letna poročila v obliki spletnih strani in pdf), a je to kot zelo pomembno ocenilo le nekaj manj kot 40 odstotkov vprašanih. Velika večina uporabnikov meni, da je bisteno manj pozornosti potrebno nameniti oblikovanju, tisku in podobnim elementom izdelave letnega poročila.
Več kot dvema tretjinama vprašanih je trenutno najljubša pdf oblika letnega poročila. Na drugem mestu so spletne rešitve (html) pri kateri je letno poročilo oblikovano v obliki samostojne spletne strani, kar so na slovenskem prostoru v lanskem letu od borznih podjetij prvi uporabili pri Gorenju. Zanimivo je, da si tiskanega letnega poročila želi le tri odstotke vprašanih, podobno nepriljubljena pa je tudi oblika tako imenovanih modificiranih pdf (pri premikanju po straneh takšnega pdf ima uporabnik občutek, da lista knjigo).
Avtor: Simon Mastnak, november 2010.
Ta članek je bil objavljen v Časniku Finance.
finančno svetovanje, d.o.o.
