Po podatkih iz statistik Ljubljanske borze je konec oktobra vlagatelj v delnice prve kotacije moral odšteti dobrih 21 evrov za evro dobička teh podjetij. To je sicer polovico manj kot na vrhu borznega balona pred dvemi leti, a še vedno precej nad povprečjem preteklih let in dolgoletnim povprečjem razvitih trgov. Trenutna raven cen delnic tako ne obeta rasti, ki bi lahko zadovoljila apetite vlagateljev po donosu, sploh če k temu dodamo tveganja, ki so trenutno višja, kot so bila v preteklosti, saj je nadaljnja smer okrevanja svetovnega gospodarstva še vedno negotova.

Rast po krizi
Na začetku sedanje krize je bilo veliko povedanega o tem, da bo svet po koncu krize bistveno drugačen kot pred njo. Zakonodajalci in nadzorniki finančnega sistema naj bi poskrbeli, da podjetja, finančne institucije in vlagatelji ne bodo več mogli sprejemati nerazumnih ravni tveganj v zasledovanju visokih potencialnih donosov. Nekateri priznani ekonomisti so to označili kot »konec casino kapitalizma.« Praktično vsi analitiki so si pri tem edini, da rast svetovne ekonomije po krizi ne bo tako hitra, kot je bila pred njo. Če njihove ocene držijo, lahko pričakujemo v prihodnje nižje zadolževanje potrošnikov, kar bo upočasnilo rasti dobičkov podjetij ter nižjo zadolženost vlagateljev, kar bo upočasnilo rast delniških tečajev. Naložbe v delnice bodo tako manj donosne, a dolgoročno bolj predvidljive, kot so bile pred krizo.

Takšno okolje je vsekakor bolj zdravo in obeta vzdržno, predvidljivejšo rast svetovnega gospodarstva v prihodnje in boljše možnosti za... >>>