Vrednost nepremičnin vprašljiva
Vrednotenje sredstev v bilancah podjetij in bank je v Sloveniji v času krize postalo bolj umetnost kot znanost. V zadnjem letu so namreč vsi v preteklosti skoraj delujoči trg postali nelikvidni. Pri naložbah v delnice imamo tako bizarno situacijo, ko lahko vsak vlagatelj na trgu z nakupom parih delnic Istrabenza v vrednosti denimo tisoč evrov, petrolov naložbo v omenjeno družbo prevrednoti za nekaj deset milijonov evrov. Glede na velikost naložb, pa je še veliko večji problem na področju nepremičnin. Izpostavljenost bank do nepremičninskih projektov naj bi bila namreč kar 5,1 milijarde evrov. Ker je transakcij na nepremičninskem trgu le za vzorec, bankam do sedaj resnih slabitev naložb ni bilo potrebno storiti. A padec vrednosti nepremičnin se je zgodil po celem svetu in edino vprašanje je, koliko časa bo bankam uspelo umetno pri življenju obdržati gradbince na eni strani ter z uporabo umetniških tehnik vrednotenja nepremičnin svoje bilance obvarovati pred hudim osipom. Več v Dnevniku.
Konec poceni sredstev ECB
Analitiki pričakujejo, da bo na prihodnjem sestanku ECB ukinila enega od svojih najpomembnejših protikriznih ukrepov, s kateirm je zagotavljala likvidnost v evropskem finančnem sistemu - namreč enoletna posojila bankam, pri katerih so te ECB plačevale le odstotno obrestno mero. Od uveljavitve ukrepa so si banke pri ECB izpoosodile kar pol milijarde evrov. Ukrep naj bi preprečil prehitro rast inflacije in bo kot tak imel podoben učinek kot dvig obrestnih mer, le da naj ne bi vplival na dodatno rast evra proti dolarju, saj njegova visoka vrednost že sedaj ogroža nadaljnje okrevanje evropskega gospodarstva. Več v Wall Street Journalu.
Obveznice so vse bolj dolgoročne
V času najhujše finančne krize – neposredno po bankrotu Lehman Brothers so se podjetja in banke na trgu zadolževala z izdajanjem kratkoročnih obveznic z zapadlostjo v petih letih. Takšne obveznice so predstaljale več kot polovico izdanih obveznic, zaradi česar so se pojavile skrbi, da se bo svet znašel v novi finančni krizi, ko bo vse te obveznice potrebno refinancirati v letu 2011 in 2012. V letu 2011 tako zapade kar neverjetnih 3.000 milijard dolarjev dolga, kar bo za finančne trge vsekakor predstavljalo nov izziv. Novi podatki sedaj kažejo, da narašča delež dolgoročnih obveznic. Vsaka peta nova izdaja obveznic ima namreč dospelost petnajst ali več let, kar kaže na povratek zaupanja na finančne trge in daje upanje, da bodo trgi preživeli tudi nov val refinanciranja v naslednjih treh letih. Več v FT.
finančno svetovanje, d.o.o.
