KOLIKO ŠKODE LAHKO POVZROČI DUBAJ
Dubaj - nekoč sinonim za neomejeno bogastvo, je postal nova skrb delniških vlagateljev. Odložitev odplačevanja več deset milijardnega dolga bi bil problematičen v vsakem primeru, odgovorni v Dubaju pa so s povsem neustreznim pristopom h komunikaciji težav poskrbeli za popolno presenečenje na kapitalskih trgih. Še v začetku novembra je tako dubajški voditelj šejk Mohammed bin Rashid Al Maktoum na bančni konferenci v Dubaju predstavljal rožnato sliko o perspektivah razvoja države. Morebitno razhajanje pogledov z zvezno vlado in centralno banko v Združenih arabskih emiratih, ki je s preveč negotovo podporo Dubaju pomembno prispevala k sedanjemu stanju, pa je pokomentiral s stavkom: «So, to the people of you who nag over Dubai and Abu Dhabi, shut up.« Udeleženci konference so se takrat smejali in ploskali, a danes se ne smeji nihče več. Banke preštevajo milijone, ki so jih posodile Dubaju in jih bo sedaj potrebno odpisati, vlagatelji pa se bojijo, da bodo naftne skrbi prekinile okrevanje delniških tečajev in povzročile za do 20% padec cen delnic. Več v Wall Street Journalu in Financah.
KMALU ČAS ZA VIŠJE OBRESTI, ALI PAČ?
Bančne delnice so bile gonilke rasti delniških indeksov v letošnjem letu, saj so denimo v ZDA rasle enkrat hitreje od ostalih delnic na trgu. Izboljšani makroekonomski podatki pa so nekatare analitike pripravili k razmišljanju, da bi lahko ameriška centralna banka obrestne mere dvgnila tudi prej, kot je bilo pričakovano in s tem zmanjšala obrestne razmike med depozitnimi in kreditnimi obrestnimi merami, ki jih banke zaračunavajo. Posledica bi bil ponoven padec bančnih dobičkov in njihovih delnic. Osebno v tak scenarij sicer ne verjamem, saj okreavanje gospodarstva ni niti približno na ravni, kjer bi lahko z gotovostjo trdili, da je kriza za nami, višji bančni dobički pa pomagajo bankam obnoviti kapitalske zaloge ter hitreje odplačati državne pomoči, tako da v tem sistemu praktično ni poraženca, ki bi imel interes zvišanja obrestnih mer. Glavna razloga za dvig obrestnih mer sta sicer zniževanje inflacije in podpora valuti, a kaj ko inflacija še vedno ostaja na relativno nizki ravni, nizka vrednost dolarja pa v tem trenutku pomaga ameriškemu gospodarstvu, da z izvozom vsaj deloma nadomešča manjšo porabo domačega potrošnika, ki je postal varčnejši kot v preteklosti. Več v Wall Street Journalu.
DERIVATIVI NA OGLJIKOVE IZPUSTE SO ŠKODLJIVI
Trenutno majhen evropski trg derivativov, ki omogočajo podjetjem, da zavarujejo svoje pravice onesnaževati naš zrak se lahko v nekaj letih razvije v kompleksen sistem finančnih instrumentov, ki bi lahko bil podoben trgu insturmentov na sub prime hipoteke. To je verjetno po tem, ko bosta svoja trga odprli še Avtralija in ZDA. Takrat bi lahko sedaj nenevarno majhen in zgolj solidno likviden trg postal pomemben igralec in se prebil v bilance vseh večjih svetovnih finančnih institucij. Takrat se bo pomembno povečala njegova kompleksnost in to bo vnovičen test za regulatorje, da trg naredijo dovolj preglednega, da ne bo postal nov krvnik svetovnega finančnega sistema. Več v FT.
finančno svetovanje, d.o.o.
