25. novembra je minilo pet let od prvega road showa Ljubljanske borze v Londonu. Tistih nekaj dni v največjem evropskem mestu se še danes zelo živo spomnim, da adrenalinskega poskusa pristanka, ki se je začel nekje nad Gorenjsko in končal v Trstu niti ne omenjam.
Nekoč sta se cedila med in mleko
Morda celo bolj, kot tistih nekaj napetih trenutkov, se spomnim optimizma, ki nas je takrat spremljal v London. Ne samo rast delnic na borzi, ampak tudi obljube prejšnje vlade o odprodaji državnega premoženja, so nakazovale svetlo prihodnost slovenskega kapitalskega trga. Več tujih portfeljskih vlagateljev naj bi kmalu prineslo boljšo likvidnost trga in s tem omogočilo kapitalskemu trgu, da prične opravljati svojo temeljno funkcijo – omogočati podjetjem, da zbirajo svež kapital.
Kriza kot izgovor za napake politike
Kriza, ki je kasneje prizadela svetovno gospodarstvo je marsikaj spremenila in med drugim zelo jasno pokazala slabosti slovenskega finančnega sistema, ki je nalogo financiranja razvoja domačega gospodarstva postavil izključno v roke bank. Kapitalskemu trgu je bila tako namenjena le vloga privatizacijskega poligona brez resnih implikacij na gospodarsko rast in blaginjo državljanov.
Tuji vlagatelji prišli in odšli
Podjetja sedaj že plačujejo za napačne odločitve politike, saj imajo izjemno otežen dostop do svežega denarja preko kapitalskega trga. Izdaja delnic je ob sila skromni likvidnosti na sekundarnem trgu skoraj nemogoča, medtem ko nerazmljiva obdavčitev obresti obveznic v praksi onemogoča tudi financiranje preko tega kanala.
Kljub temu pa verjamem, da trud, ki smo ga vsi skupaj namenili dogodku v Londonu in vseh ostalih predstavitvah za tem ni bil zaman. Merjenje učinkov takšnih dogodkov je vedno kočljivo, saj ti ne obstajajo v vakumu. Končni cilj – večja prisotnost tujih vlagateljev v lastniških strukturah slovenskih podjetij je odvisna še od marsičesa drugega, ne le od tega, kako kakovostno se podjetja predstavijo vlagateljem na road showih. Od tistega 25.novembra 2005 se je prisotnost tujcev na slovenski borzi povečalo, a drži, da smo vsi, ki smo takrat delali na tem projektu pričakovali in želeli, da bi bile spremembe precej bolj dramatične.
Potreben je svež veter
Namesto prenašanja krivde med vsemi institucijami in organizacijami, ki bi morale narediti več, za uresničitev zgornjega cilja, velja po mojem mnenju še bolj zavihati roave. Dejstvo je, da brez večje pomoči politike tudi v prihodnje ne gre pričakovati premika na bolje. Nova strategija slovenskega kapitalskega trga zato tudi predvideva lobistične in ostale aktivnosti, s katerimi je potrebno interese udeležencev kapitalskega trga predstaviti in približati odločevalcem v državi, da bodo ti prepoznali tudi drugačne poti pri financiranju razvoja slovenskih podjetij.
Pogled v zrcalu
Več pa bomo morali storiti tudi vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjamo z odnosi z vlagatelji. Področje mora v podjetjih zasesti še pomembnejšo vlogo. Produkti področja (letno poročilo, spletna stran, ad hoc objave, način poročanja kvartalnih rezultatov in podobno) ne smejo ostati na ravni izpolnjevanja zakonskih zahtev, ampak je potrebno nanje gledati kot na orodja tekmovanja za kapital vlagateljev, tako kot nanje gledajo v podjetjih z razvitih trgov.
A stvari se premikajo. Če se na koncu še enkrat ozrem pet let nazaj, lahko zelo iskreno povem, da če bomo v naslednjih petih letih naredili podoben korak naprej, kot smo ga v preteklih, bomo vsi skupaj lahko zelo, zelo zadovoljni.
Avtor: Simon Mastnak, december 2010.
finančno svetovanje, d.o.o.
